SEBE MORAŠ SPREMENITI, NE PODNEBJA.
čeprav bi preplul neizmerno morje,
čeprav bi - kot pravi naš Vergilij -
"ostajale za teboj dežele in mesta":
bi te, kamorkoli bi prišel, spremljale napake.
Kaj se čudiš, da ti potovanja nič ne koristijo,
ko pa sebe nosiš s seboj?
Teži te prav tisto, kar te je pognalo na pot.
Kaj lahko koristijo nove dežele?
Kaj spoznavanje mest ali krajev?
To premeščanje je zaman.
Sprašuješ, zakaj ti ta beg ne pomaga?
Bežiš s seboj.
Breme, ki ga imaš v sebi, je treba odložiti:
prej ti ne bo všeč noben kraj.
Ko pa se boš osvobodil tega zla,
bo vsaka sprememba kraja postala prijetna:
tudi če boš pregnan
v najbolj oddaljene dežele,
če se boš preselil v kakšen odmaknjen kraj
v tujini, bo ta zate prijetno bivališče,
pa kakršnokoli že bo.
Bolj pomembno je, kakšen prideš, kakor kam, zato se ne smemo navezati na noben kraj. Živeti je treba v skladu s tem prepričanjem:
NISEM ROJEN ZATO,
DA BI ŽDEL NA ENEM KRAJU,
MOJA DOMOVINA JE
VES TA SVET.
Seneka, Pismo Luciliju 28. (odlomek)
|
